Jodhpur

Uspelo nama je razvozlati, kdaj se morava skobacati dol z vlaka, in sva to tudi uspešno izpeljali. Med kupom rikš sva se peš prebili po glavni nakupovalni ulici do tržnice in nato dokaj uspešno zavili v približno sedem napačnih smeri, preden so naju pravilno usmerili do guesthousea, kjer sva hoteli spati. Seveda sva šli povsem okol rit u varžet ;)

uradni vhod na jodhpursko tržnico

Tam so bili zasedeni, zato so telefonirali v prijateljski guesthouse in jim povedali, da plačava 350 rupij za dvoposteljno sobo. Ko sva prišli tja, so seveda hoteli 400, “ker so nama dali zastonj wifi”. Wifi je bil seveda zstonj po celi hiši ;)  Na srečo je Sandy dobra pogajalka in se je zmenila za 350. To je 5 evrov, torej 2,5 na osebo. In to sploh ni najcenejša opcija.

najina soba

Živiva v Guesthouse Discovery. Le-ta se ponaša z zelo družabnim in glasnim uslužbencem Khanom, ki bi se rad poročil v tujo državo. Samo da veste, drage dame :D

Prvi dan sva se v glavnem sprehajali po bazarju. Želela sem kupiti še kakšno kurto, vendar mi nič ni bilo všeč. Tako sem le oprala to, ki jo nosim že 4 dni. Zdaj ima vonj po tobaku, ki ga prej ni imela, le kdo bi vedel, zakaj.

tale krava je zasedala ves prehod. potem se je vanjo besno hupajoč pognal rikšar in jo zrinil nekam med stojnice, blazno smešno :)

prodajalec sezamovih sladkarij. preveč sladko zame, nič mi ni prodal

izdelovalke nakita

tu sem hotela kupiti torbo. prodajalca sta mi ponudila čaj in zaklepetali smo se za kakšno uro. torbo sta mi potem hotela podariti

Zvečer sem v restavraciji na strehi pojedla ogromno riža z zelenjavo in posledično me je celo noč in dan bolel trebuh. Mogoče je pomagalo tudi pivo. Dva zabavna Avstralca sta pripovedovala svoje zgodbe. Upam, da bo Sandy napisala kaj o njih na njenem blogu. Upam, da sta z motorji varno prispela v Delhi, čeprav dvomim. James je po “blagem” bhang lassiju za nekaj časa izgubil zavest.

V postelji sem bila do enih popoldne, nato pa sva zlezli na trdnjavo Mehrangarh, ki se mogočno razprostira na klifih nad mestom.

le košček te utrdbe

Vratarji s smešnimi brki so naju hoteli prepričat v nakup vstopnice, vendar sva bili včeraj posvarjeni, da lahko po vrtovih hodiš zastonj.

Pogled z vrha je fenomenalen.

modro mesto

V bližini stoji mavzolej Jawsant Thada, ki ne zahteva pretirane vstopnine, zato sva si ga ogledali. Cel je zgrajen iz belega marmorja.

posebej mi je bila všeč relativna čistoča tega kraja

Ker je moj trebuh še zmeram rahlo čudenn od včeraj, sem si za večerjo privoščila le lassi in dva sadeža, ki sem ju za par rupij kupila na ulici (kupila sem tudi zložljiv nož za 30 rupij, ki je odlično opravil nalogo lupljenja).

moj edini obrok danes, nimam pojma, kaj to je

Sadež spominja na zelo sladko in zrnato hruško. Ni mi bil posebej všeč. Najbrž me bo napihnil kot balon.

Edit: Saurabh pravi, da je to chiku.

pogled s strehe

mam dober razgled, mar ne?

Zdajle pišem tale blog post v sobi, ker so me na strehi začeli napadati komarji.

Iz sosednje sobe se je pred nekaj minutami nenadoma zaslišalo škripanje postelje in ženski vzdihi, ki pa so po najinem hihitanju precej hitro potihnili. Toliko o kvalitetnem seksu :D

vlak v Jodhpur

postaja v Mumbaju

Indijski vlaki so zabavni. Imajo kakih 7 ali 8 razredov, ki se razlikujejo po kvaliteti sedežev/spalnikov in jakosti klime. Najnižji, sleeper class, naju je s Sandy stal 408 rupij (manj kot 6€) po osebi za 20-urno potovanje 934 km stran.

Na železniško postajo sva morali trikrat. Prvikrat so nama rekli, naj prideva naslednji dan ob devetih zjutraj. Naslednji dan so nama rekli, naj počakava eno uro in sva dobili t.i. “tatkal” vozovnice, namenjene izključno zadnji-hip turistom. Stanejo malce več kot če jih rezerviraš mesece vnaprej. Priložiti moraš kopijo potnega lista in vize in izpolniti formular.

ženske imajo poseben vagon na vlakih

šolarja iz slumov v šolski uniformi s kravato. živijo le par metrov stran od železniških tirov. predstavljam si, da se obrneš v spanju in te povozi vlak

Najin pograd je bil samo dvonadstropen in je bil na sredi vagona ob steni, vsem na očeh. Sicer so trinadstropni. Par ljudem sem se zdela blazno zanimiva. Ne bi rekla, da je na meni dovolj zabavnih stvari, da bi neznanec imel dovolj materiala za nekajurno strmenje vame, ampak s tem niso imeli problemov. Prodajalci vsega možnega kar naprej letajo gor in dol po vagonih – kupiš lahko otroške igrače, revije, hrano, čaj in celo podplate za čevlje.

to je bilo moje kosilo. v časopisni papir zavit napihnjen riž z začimbami, čebulo,  paradižnikom in nekimi rumenimi laski. bhel!

Na postajah vate drezajo otroške ročice, ki prosijo za denar. Včasih imaš čas, da si med postankom kupiš kakšno stvar na postaji.

samose s postaje na večerni poti v Sandyina usta

Po večerji sem se hotela znebiti smeti, zato sem sprevodnika vprašala, kaj naj z njimi. Samo odprl je vrata od vagona. Počutim se dokaj grozno, ker smeti dobesedno nimaš kam dati. Košev za smeti še nisem zasledila, kaj šele, da bi odpadke ločevali. Baje jih ljudje v slumih zbirajo in reciklirajo. Meni se je zdelo, da iz nijh gradijo hiše, oziroma v njih živijo kot v gnezdu.

Ponoči je bilo precej mraz. Mislim, da je bilo v puščavi kakih 10°C, vendar je to za tanko bombažno opravo, ki spi pri oknu, ki ne tesni, precej neprijetno. AC razred pa ima baje sploh povsem ledeno klimo.

Razen po pričakovani uri prihoda (čeprav imajo vlaki pogosto nekajurne zamude) niti ni lahko ugotoviti, kje se moraš izkrcati, saj so oznake na postajah v glavnem v hindujščini.

Ranakpur Express:)

Aja, kaj se je zgodilo z mojo sim kartico: poklicala sem aktivacijsko številko, na kateri je prijazni Indijec s tipičnim indijskim naglasom indijske angleščine od mene hotel podatke, ki jih nisem razumela. Tako sem mu črkovala moje ime, slovenski naslov, naslov hostla in vse. Potem je od mene hotel “landmark” :D  To očitno ni poštna številka, zato sem rekla Colaba (umbaju) in je rekel, da je moja sim kartica zdaj aktivirana.

To seveda ne drži, tako da ne morem klicati nikamor. Poleg tega s sabo še zmeram vlačim paket rakije in čikov za Barbarinega indijskega prijatelja, ker se zavijalec paketov na pošti nahaja ob skrajno neprimernih časih :)