Kot že rečeno, sva se predvčerajšnjim razcepili na dve samostojni potovalni enoti. Sandy je uspešno prispela v Rishikesh in je nad razgledom navdušena.
Jaz sem po štirih urah vlaka prispela v Agro. Ker sem imela samo waiting ticket, sem nekega mladeniča prosila, če se lahko usedem k njim. Delegiral me je k svojim prijateljicam, ki so me nahranile s piškoti in bile ful luštne in prijazne. Sedele smo stisnjene kot sardine :)
Stanujem v nekem hotelu na pol poti med železniško postajo in Taj Mahalom. V omari nekaj ropota. Najprej sem mislila, da je človek, ampak najbrž je kaka podgana. Nočem vedeti. Ko sem vstopila v sobo, je za mano prišel manager in jo pošprical s klorom :D Sicer pa imam v veži wi-fi, kar me zelo radosti. Le kako bi namreč svet preživel brez mojih blogovskih nebuloz ;)
Torej: danes sem vstala ob pol šestih zjutraj, da bi si ogledala slavni Taj ob sončnem vzhodu. Zbudila sem se v tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal z nožem. Komaj sem našla rikšarja, ki me je bil pripravljen peljati v njej. Ulice na žalost sploh niso bile prazne. Veseli me, da nisva povozila nobenega kolesarja/psa/krave.
jutranji chai
Malo pred sedmo zjutraj sem že imela vstopnico in se gužvala v vrsti. Pustili so nas čakati še pol ure po sončnem vzhodu. No ja, Taja se v nobenem primeru ne bi videlo
Nasvet: preden vstanete sredi noči, da bi videli Taj, si oglejte vremensko napoved
ob desetih se je megla že malce dvignila
Da bi preprečila zmrznitev okončin (hvala bogu, da sem oblekla dvojne hlače, dve majici, flis in jakno ;)), sem postopala v mavzoleju in muzeju, kjer ne smeš slikati.
Ob pol dvanajstih pa se je zgodil čudež:
ta-daaa!
Priznam, da me zaradi vremena Taj sploh ni tako prevzel. Od daleč je lepši kot od znotraj. Pričakovala sem, da bodo prav vse sobice marmornate in bajno izrezljane, pa stranski hodnik ni.
južni vhod v Taj
Po tem izletu sem se odpravila na veg-cheese biryani, ki je imel okus po nečem, kar bi skuhala sama – torej ni bil preveč dober, nato pa sem pešačila do in okrog trdnjave, kar je bilo z neprestanimi ponudbami rikšarjev precej težavno.
Agra fort je super zadeva! Na žalost palačo z najzanimivejšo streho uporablja vojska, tako da je za javnost zaprta. Tudi palača, katere stene so sestavljene iz majhnih ogledal, je bila zaklenjena. Škoda.
Ostale pa so bile lepe! Po pretirani simetričnosti Taja sem tu uživala. (Po pravici povedano, je v Taju sem in tja kak ornament ne povsem simetrično izklesan kot posledica rokodelske napake ali pa nezgode. Da sem prišla do te ugotovitve, sem dve uri strmela v izrezljano marmornato steno).
vhod v trdnjavo
vhod za vhodom
vhod za vhodom za vhodom
Jahangiri Mahal
detajli
v tej palači je bil zadnja leta svojega življenja zaprt naročnik Taj Mahala, ko ga je z oblasti vrgel njegov lastni sin
vsak dan je lahko gledal spomenik svoji ljubi ženi
pietra dura, ornamenti iz poldragih kamnov
ribja palača
Mina Masjid, mošeja za ženske
neke sorte veverica, za katero slovenščina nima imena
zelo so udomačene
vsi ti gospodje so se želeli rokovati in slikati z mano
Tudi domov sem se podala peš, saj res pogrešam telovadbo. Vsega skupaj sem naredila približno 13 km in zavrnila kakšnih 73 rikš.
to je avtobusna postaja ^^
sosedova koza
moja večerja, kozarec mleka. Komaj sem ga prepričala, naj ne sladka. Kompenziral je z veliko dozo mlečne skorje (ki je sicer res ne maram, ampak je tu očitno poslastica)
tinkole 