IŠMT

Enkrat v začetku ali pa morda sredi julija je Iskra organizirala športno motivacijski tabor v Kovku nad Ajdovščino.

Bilo je luštno. Smo plezali, se streljali, hodili navkreber, navzdol, narobe na orientacijskem pohodu, plavali, tarokali, se učili samoobrambe. Skratka cel kup praktičnih stvari za preživetje, če bo kdaj državljanska vojna ;)

nočni pogled na Ajdovščino s Sinjega vrha

razlaga astronomskih pojavov v čudoviti temi

ostali člani naše skupine (razen Ponija, ki je skoz korakal 20m pred nami) na orientacijskem pohodu

gozdne jagode, njomnjom

divje višnje. ne tako zelo njomnjom

precej na easy smo si vzeli. ko sta nas prehiteli dve skupini, smo se leno odločili, da gremo kar nazaj

pikapolonica nad Vipavo

moj prvi poskus plezanja

miniaturna izvedba ponijev

Nazaj sem odkolesarila z mojo gorsko Marlin. Kljub temu, da sem se mimo odcepa za Ljubljano peljala kakih osemkrat, sem ga nazajgrede uspešno zgrešila in naredila 9-kilometrski detour čez Črni Vrh. V klancu sem počivala in jedla sendvič, ko me je dohitel star Italijan na specialki in povprašal o smeri proti Logatcu. Nevede, da sem na napačni poti, sem mu suvereno zatrdila, da gre prav. Zgrozil se je ob tem, da grem z gorskim kolesom in ruzakom na 70-km pot v taki vročini, in oddirjal naprej.

vrh prvega klanca

Kakšno uro kasneje, ko sem že vedela, da ne grem prav, saj sem to preverila na vsaki možni črpalki od Črnega Vrha naprej, sem spet jedla sendvič. (Ker je kolo gorsko in se človek zmatra! :)), je Italijan spet prišel za mano. Kaj je pri dvakrat višji hitrosti kot jaz počel celo uro, mi nikoli ne bo jasno.