Udaipurjenje

Včeraj ob osmih zjutraj sem po 18urni vožnji z vlakom prispela v Udaipur samo uro in pol prepozno. Potovanje je bilo sicer povsem ok.

Na žalost mi gre skoz po glavi eden izmed komadov iz tistega filma. Da ga ima vsak tretji Indijec naštimanega za ton zvonjenja, ne pomaga.

Cel dan sem se potepala po mestu in se izogibala plačilu vstopnin. V glavnem so me očarale dekoracije na hišah, luštni otroci (za slikat, ne za met svoje!) in belina hiš/palač. Pol dneva sem v bistvu preživela v iskanju poti do okenca za rezervacijo vozovnic. Prehodila sem cel jugovzhodni del mesta – dvakrat. Pač, silly blonde girl :)

veliko hiš ima porisana pročelja, luštno! sicer pa je po ulicah tudi nenormalno veliko kravjekov in nenormalno malo smeti!

Se vidi, da je to večje (ampak za indijske razmere še zmeram majhno) mesto – ima kakih 400 tisoč prebivalcev. Večinoma me pustijo na miru in to mi zelo paše. Niti z backpackerji se mi ne da ukvarjat.

mislim, da knjižnica

ravnanje z odpadki po indijsko

normalen pojav na ulici

Jagdish temple

Lal Ghat

mestna palača v ozadju

colgate ali aquafresh?

pri tej družini sem večerjala pumpkin mint coconut curry in pomagala pri domači nalogi. naslednji dan pa kosila!

Tudi danes sem se sprehajala okrog. Šla sem okrog jezer (ki so v resnici prejcej umazanjo močvirje) do Moti Magri, ki je na malem griču. Odkar sem na poti, moje noge tehtajo vsaka 97 kil, zato komaj prilezem v kakršenkoli klanec, vendar je bil park očem prijeten. Rajasthan ima probleme z vodo, zato so ljudje veseli, da se jezera zaradi slabih monsunov niso povsem posušila.

zajtrk

kosilo :)

portable toilet

takole zgledajo jezera

še en ghat

blazno čista voda (mene spominja na palak paneer)

v njej se vseeno *umivajo*

To je to, danes sem imela asocialen sprehajalni zapravljalni dan :)

Zdaj pa me čakata dva dneva vožnje z vlakom do Karnatake, tako da par dni ne bo bloga.

Bollywoodski kino

Očitno je večerna meditacija v templju pomagala, saj imam dobre novice:

1) Komarji v moji sobi so ali vegetarijanci ali pa rasisti. Niti en izmed desetin njih me ni pičil. Hvala!

2) Trapasti bankomat je napisal stanje denarja v bankomatu, ne na računu. Z mojo viso lahko dvigujem samo na določenih bankomatih. Skratka, vse je ok.

Drugi dan v Orchhi sem šla zjutraj spet v tempelj Ram Raja malo meditirat na sonce. Tokrat so inštrumente igrali moški.

Laxminarayan tempelj

Jehangir Mahal

Ram Raja tempelj

Splezala sem na streho templja s super razgledom, zelenimi papigami in pticami ujedami, spoznala nekega lokalca, ki mi je povedal, da je vsakega 27. v mesecu festival in je bilo zaradi tega včeraj v templju tako prijetno.

Popoldne sva šla v Jhansi v kino, saj dvomim, da bom še kdaj imela priložnost. Gledala sva Race 2, akcijski film. In to je res nekaj posebnega :D

V glavnem sem bila ena izmed pibližno 20 punc v dvorani, saj je bil film tipično moški. Pred začetkom ne smeš noter, ti varnostniki ne pustijo. Stoli so presenetljivo udobni, v njih se lahko tudi uležeš. Pred njim so prikazali napovednike za kakih 7 filmov, od tega jih je 5 posnel isti tip.

Blazno me je zabavalo, kako je v dvorani završalo, kadar se je pojavil pribljubljen nabildan akcijski igralec (Indijci so namreč vsi po vrsti majhni in suhi). Seveda so bili vsi igralci in igralke zelo lepi in seksi, point filma pa je bil denar in maščevanje, le kaj pa drugega. Med seksi scenami ali pa scenami zabav se film spremeni v MTVjevski glasbeni spot in vsi pojejo in plešejo in so še bolj seksi. Bizarno. Občasno kakšno vrstico povejo v angleščini. Film se dogaja v Istanbulu in še “nekje drugje v Evropi”. Posebni efekti so v oči bodeče „posebni“ :D

V tem triurnem filmu ni manjkalo eksplozij, akrobacij, pretepov in prestiža. Zaplet je seveda neumen. Tudi retuširan je tako, da vsi igralci zgledajo skoraj beli, največji mafijski šef pa ima 100% bele spremljevalke (najbrž turistke, ki jih za stažistke poberejo v Mumbaju). Na sredi filma je kratek odmor, med katerim se množica gldalcev oskrbi z novimi zalogami hrane. Skozi cel film kar naprej hodijo okrog, se pogovarjajo, uporabljajo telefone, res zoprno. Na poti ven sem srečala Umanga, mojega sopotnika na vlaku za Khajuraho, kakšno naključje :)

Mislim, da bomo naslednjič, ko se odločimo gledati tako trapast film, da je že smešno, gledali indijsko produkcijo, ampak krajši film.

Ni mi žal, da sem šla, čeprav doma nikoli ne grem. Če ne drugega, vem da imam zdaj spet dovolj kina za kakih 8 let, in sem seznanjena, koliko časa potrebuje tempo za pot do Jhansija v opoldanski gneči, tako da jutri ne bom zamudila mojega vlaka.

Orchha prvi dan

Danes sem po 5-urnem expres vlaku do naslednje postaje 190km stran, enournem gužvanju v vrsti za rezervacijo vozovnic (to je še dobro, pa še dva obrazca mi je pustil oddati!) in preplačanem polurnem rikša joyrideu prispela v Orchho, malo vasico z 9000 prebivalci ob reki Betwa.

Na vlaku mi je družbo delala Stuti, najbrž najpametnejša 13-letnica, kar jih osebno poznam. Brez šale, mislim, da je vedela veliko več kot jaz. Povedala mi je o indijskih običajih, geografiji, praznikih, bogovih, umetnosti.. Seveda si zapomnim največ eno stvar na dan, ker mi je večina izrazov tujih.

gujiya, sladica, ki jo jedo med zimskimi prazniki (diwali, holi). Okus ima podoben začinjenim cimetovim žepkom

Stutina prijazna družina, vračali so se s stričeve poroke v Khajurahu

Po nezadovoljni ugotovitvi, da moje prebivališče razen vode in tropa komarjev nima ničesar drugega, me je razžalostilo tudi stanje na bančnem računu. Večina moje denarne pogače se je izgubila neznanokam. Account balance naj bi bil 1600 rupij (20€). Upam, da jutri uredim to strašno nevšečnost.

Ker me je to blazno potrlo, sem tavala okrog (nedovršnik je napačna glagolska oblika za to početje, vasica ima namreč samo eno kratko ulico). Ogovoril me je Biru, ampak za razliko od večine ljudi do sedaj mi ni skušal ničesar prodati ali se zanimal, če sem oženljiva (omožljiva? Nikoli ne vem). Skuhal mi je dve kavi in chai, ob katerih sva klepetala kakšne tri ure. Povedal mi je, da je večerna molitev (puša) v brahma templju ob sedmih, zato sem takrat šla tja. Slikanje v njem ni dovoljeno, kar mi je všeč.

In to je bil tudi vrhunec mojega dneva! Kamnito notranje dvorišče za spremembo ni bilo mrzlo, prijetno je dišalo, ljudje so v vrsti čakali za blagoslov duhovnika, ostali pa so sedeli na tleh. Natan iz Lucknowa se me je spomnil iz Khajuraha in v superiorni angleščini povedal, kako potuje okrog s kolesom, ter ponudil pomoč, če karkoli potrebujem. Do mene je pristopila mala Neha, ki je rekla, da mi njena še manjša sestrica hoče podariti rožo. In kako diši! Potem sem več kot eno uro v popolnem miru sedela na tleh in vohala to darilo in počutila sem se tako srečno, da bi lahko zajokala. Ženske so se stisnile v aglomerat toplih teles in igrale inštrumente in pele in plesale. Bilo je magično, ne vem, ali zaradi mojih hormonov ali polne lune. Bom ugotovila jutri, ko grem spet, morda že na jutranjo pušo.

nastajanje moje večerje – speštana ocvrta krompirjeva krogla, prepražena s čebulo, začimbami, čičerikinim daalom in čilivejo omako

Niti korak v velik svež kravjek mi ni pokvaril te spokojnosti. Zdaj pa grem pod topel tuš, da bodo komarji ponoči lahko grizljali moje čisto telo.

postrežena v skodelici iz palmovega lista

najbolj seksi templji na svetu

Kar odmislite Las Vegas kot mesto razvrata, Khajuraho it is!

Ta vas je znana po nekoč 80 templjih iz 10. in 11. stoletja, posvečenih različnim bogovom, ohranjenih je le še 25. Vsi so iz bogato izrezljanega peščenjaka brez uporabe veziva. Kamnite kose skupaj drži le gravitacija, noro! Vrhovi (kokos in zbiralnik vode, pozabila uradno indijsko ime) in stebri so monoliti, ki tehtajo tudi do 20 ton.

sexy times

more sexy times

kinky!

sicer je samo 10% motivov erotične narave

ostali prikazujejo vsakdanje življenje

tole naprimer prikazuje, kako je kralj ukrotil tigra. jaz temu ne bi rekla tako )

sanskrt

bogato izrezljani stropovi

vzhodni templji

notranjost

Slik templjev imam sicer malo morje, to je le za pokušino. Res so noro lepi!

Stanujem v super super “dorm roomu” v Shri Krishna Jungle Resort za 200 rupij z zajtrkom (ki ima sicer dražje bungalove in privat sobe), ampak me je manager dal v privat sobo, ki je velika, ima toplo vodo, wifi in je tako čista, da si celo upam pogledati pod posteljo! Poleg tega v vrtu gojijo zelenjavo, začimbe, vrtnice in papajo. In imajo 14 albino zajčkov in enega mešanca. Ko vsaj ne bi bila edina belka v mestu, tukaj bi bilo super ostati z družbo!

on the house, po zajtrku :)

Če mi ne bi bilo res všeč, ne bi delala reklame. Poleg tega je tudi Khajuraho super in se bom ša kdaj vrnila.

Dokaj naporno je biti edina blondinka v vasi z 20 tisoč prebivalci, kjer vsak pozna vsakega. Poleg turizma zgleda, da se jih večina preživlja z dilanjem ganje :)

Vsi kar naprej hočejo kadit z mano in me peljat okrog z mopedi. Kar je bilo prvi dan sicer res zabavno:

Astosheva sestra mi je naredila bindi

njihov kuža Bruno je star samo dber mesec in je totalna igračka

take papige tu živijo v divjini (in še neke modre ptice), ampak Mitu se je sam povabil v njihovo hišo

lepotni rituali na in kosilo na strehi, hvala!

sušenje kravjekov za gorivo

tempeljček sredi stare vasi

pogled s strehe

Naslednji dan sem si v bistvu zaželela biti sama, se sprehajala po zahodnih templjih in se s kolesom (40rupij za en dan, to je približno 0,6€) vozila okrog vasi. Neprestana pozornost mi končno prihaja do živega, ampak se bom pobrala :)

imajo pa blazno neudobne zice, zdaj me vse boli in razumem, zakaj imajo Indijci ploščate riti!

Še par kičastih prizorov zahoda (redki, kjer ni kupov smeti. Khajuraho je presenetljivo čist!):

fast food večerja. če okrog hodiš z lokalci, je ful poceni! (5-10 rupij)

Mogoče je mesto čisto tudi zato, ker krave pojedo smeti. Ena je pojedla moj plastičen krožniček, obložen s folijo, in še tri druge za posladek :D

To je zaenkrat to, se mi mudi na vlak za Orchho! Podrobnosti lahko izveste preko FB, mejla ali v živo, ko se vrnem.

Agra. sama

Kot že rečeno, sva se predvčerajšnjim razcepili na dve samostojni potovalni enoti. Sandy je uspešno prispela v Rishikesh in je nad razgledom navdušena.

Jaz sem po štirih urah vlaka prispela v Agro. Ker sem imela samo waiting ticket, sem nekega mladeniča prosila, če se lahko usedem k njim. Delegiral me je k svojim prijateljicam, ki so me nahranile s piškoti in bile ful luštne in prijazne. Sedele smo stisnjene kot sardine :)

Stanujem v nekem hotelu na pol poti med železniško postajo in Taj Mahalom. V omari nekaj ropota. Najprej sem mislila, da je človek, ampak najbrž je kaka podgana. Nočem vedeti. Ko sem vstopila v sobo, je za mano prišel manager in jo pošprical s klorom :D Sicer pa imam v veži wi-fi, kar me zelo radosti. Le kako bi namreč svet preživel brez mojih blogovskih nebuloz ;)

Torej: danes sem vstala ob pol šestih zjutraj, da bi si ogledala slavni Taj ob sončnem vzhodu. Zbudila sem se v tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal z nožem. Komaj sem našla rikšarja, ki me je bil pripravljen peljati v njej. Ulice na žalost sploh niso bile prazne. Veseli me, da nisva povozila nobenega kolesarja/psa/krave.

jutranji chai

Malo pred sedmo zjutraj sem že imela vstopnico in se gužvala v vrsti. Pustili so nas čakati še pol ure po sončnem vzhodu. No ja, Taja se v nobenem primeru ne bi videlo

Nasvet: preden vstanete sredi noči, da bi videli Taj, si oglejte vremensko napoved

ob desetih se je megla že malce dvignila

Da bi preprečila zmrznitev okončin (hvala bogu, da sem oblekla dvojne hlače, dve majici, flis in jakno ;)), sem postopala v mavzoleju in muzeju, kjer ne smeš slikati.

Ob pol dvanajstih pa se je zgodil čudež:

ta-daaa!

Priznam, da me zaradi vremena Taj sploh ni tako prevzel. Od daleč je lepši kot od znotraj. Pričakovala sem, da bodo prav vse sobice marmornate in bajno izrezljane, pa stranski hodnik ni.

južni vhod v Taj

Po tem izletu sem se odpravila na veg-cheese biryani, ki je imel okus po nečem, kar bi skuhala sama – torej ni bil preveč dober, nato pa sem pešačila do in okrog trdnjave, kar je bilo z neprestanimi ponudbami rikšarjev precej težavno.

Agra fort je super zadeva! Na žalost palačo z najzanimivejšo streho uporablja vojska, tako da je za javnost zaprta. Tudi palača, katere stene so sestavljene iz majhnih ogledal, je bila zaklenjena. Škoda.

Ostale pa so bile lepe! Po pretirani simetričnosti Taja sem tu uživala. (Po pravici povedano, je v Taju sem in tja kak ornament ne povsem simetrično izklesan kot posledica rokodelske napake ali pa nezgode. Da sem prišla do te ugotovitve, sem dve uri strmela v izrezljano marmornato steno).

vhod v trdnjavo

vhod za vhodom

vhod za vhodom za vhodom

Jahangiri Mahal

detajli

v tej palači je bil zadnja leta svojega življenja zaprt naročnik Taj Mahala, ko ga je z oblasti vrgel njegov lastni sin

vsak dan je lahko gledal spomenik svoji ljubi ženi

pietra dura, ornamenti iz poldragih kamnov

ribja palača

Mina Masjid, mošeja za ženske

neke sorte veverica, za katero slovenščina nima imena

zelo so udomačene

vsi ti gospodje so se želeli rokovati in slikati z mano

Tudi domov sem se podala peš, saj res pogrešam telovadbo. Vsega skupaj sem naredila približno 13 km in zavrnila kakšnih 73 rikš.

to je avtobusna postaja ^^

sosedova koza

moja večerja, kozarec mleka. Komaj sem ga prepričala, naj ne sladka. Kompenziral je z veliko dozo mlečne skorje (ki je sicer res ne maram, ampak je tu očitno poslastica)