Bollywoodski kino

Očitno je večerna meditacija v templju pomagala, saj imam dobre novice:

1) Komarji v moji sobi so ali vegetarijanci ali pa rasisti. Niti en izmed desetin njih me ni pičil. Hvala!

2) Trapasti bankomat je napisal stanje denarja v bankomatu, ne na računu. Z mojo viso lahko dvigujem samo na določenih bankomatih. Skratka, vse je ok.

Drugi dan v Orchhi sem šla zjutraj spet v tempelj Ram Raja malo meditirat na sonce. Tokrat so inštrumente igrali moški.

Laxminarayan tempelj

Laxminarayan tempelj

Jehangir Mahal

Jehangir Mahal

Ram Raja tempelj

Ram Raja tempelj

IMG_1629

Splezala sem na streho templja s super razgledom, zelenimi papigami in pticami ujedami, spoznala nekega lokalca, ki mi je povedal, da je vsakega 27. v mesecu festival in je bilo zaradi tega včeraj v templju tako prijetno.

Popoldne sva šla v Jhansi v kino, saj dvomim, da bom še kdaj imela priložnost. Gledala sva Race 2, akcijski film. In to je res nekaj posebnega :D

V glavnem sem bila ena izmed pibližno 20 punc v dvorani, saj je bil film tipično moški. Pred začetkom ne smeš noter, ti varnostniki ne pustijo. Stoli so presenetljivo udobni, v njih se lahko tudi uležeš. Pred njim so prikazali napovednike za kakih 7 filmov, od tega jih je 5 posnel isti tip.

Blazno me je zabavalo, kako je v dvorani završalo, kadar se je pojavil pribljubljen nabildan akcijski igralec (Indijci so namreč vsi po vrsti majhni in suhi). Seveda so bili vsi igralci in igralke zelo lepi in seksi, point filma pa je bil denar in maščevanje, le kaj pa drugega. Med seksi scenami ali pa scenami zabav se film spremeni v MTVjevski glasbeni spot in vsi pojejo in plešejo in so še bolj seksi. Bizarno. Občasno kakšno vrstico povejo v angleščini. Film se dogaja v Istanbulu in še “nekje drugje v Evropi”. Posebni efekti so v oči bodeče „posebni“ :D

V tem triurnem filmu ni manjkalo eksplozij, akrobacij, pretepov in prestiža. Zaplet je seveda neumen. Tudi retuširan je tako, da vsi igralci zgledajo skoraj beli, največji mafijski šef pa ima 100% bele spremljevalke (najbrž turistke, ki jih za stažistke poberejo v Mumbaju). Na sredi filma je kratek odmor, med katerim se množica gldalcev oskrbi z novimi zalogami hrane. Skozi cel film kar naprej hodijo okrog, se pogovarjajo, uporabljajo telefone, res zoprno. Na poti ven sem srečala Umanga, mojega sopotnika na vlaku za Khajuraho, kakšno naključje :)

Mislim, da bomo naslednjič, ko se odločimo gledati tako trapast film, da je že smešno, gledali indijsko produkcijo, ampak krajši film.

Ni mi žal, da sem šla, čeprav doma nikoli ne grem. Če ne drugega, vem da imam zdaj spet dovolj kina za kakih 8 let, in sem seznanjena, koliko časa potrebuje tempo za pot do Jhansija v opoldanski gneči, tako da jutri ne bom zamudila mojega vlaka.

IMG_1636

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s