Deloma ker je bil Salvador Dali meni zelo ljub ekscentričen genij, deloma pa iz principa, da moram nujno izkoristiti možnost zastonj ryanairovih kart, sem se znašla v Gironi.
Dvakrat v štirih dneh sem spala na letališču, zaradi česar sem se približno pol časa vlekla okrog kot zombi. Letališče je bilo super gostoljubno. Tako zelo, da so bile ob pol enajstih zvečer vse klopi že zasedene. Tam živi tud par brezdomskih dumpster diverjev, ki svojo nehigieno izkoriščajo za odganjanje ljudi s klopi, da jih potem lahko okupirajo sami. Ubogi klošarji. To mora biti ekstra strašno, da se te vsi izogibajo na 15 metrov. Kljub temu je najbolj zanemarjeni prvo noč veselo razgrajal v duetu.
Po dokaj neučinkovitem razdrobljenem spancu sem se v ponedeljek zjutraj znašla v centru dovolj zgodaj, da sem se v katedralo infiltrirala kot neturist in tako prišparala 5€. Pa še malo sem lahko zadremala notri.
Po tem sem večino dneva blodila okrog po čudovitih ozkih uličicah, polnih obokov in starih fasad. Nekje vmes sem v luži v torbi utopila mobitel. Hasta la vista :(
Katalonci so blazno ponosni in to vestno razobešajo. Podpiram.
Šarmantne uličice, a ne? Tako hecno mi je, da so dopoldne kot umrle. Z lahkoto bi živela na Iberskem polotoku, kjer se življenje začne šele bolj popoldne.
Zvečer sem spoznala nekega lokalca Enrica, ki tu študira. Oziroma se vsake 3 tedne prikaže na predavanjih, ker živi 200 km stran. Ponoči sva malo hodila po atrijih zapuščenih hiš na hribu in plezala na ostanke nekdanjega stražnega stolpa.
Dalijeva interpretacija moje face naslednji dan ob zajtrku (ker že 100 let nisem jedla čokoladnih kosmičev, ni treba prehitro sklepat):
Po približno tisočih kCal sem šla v Figueres, kjer sta Dalijeva hiša in njegov muzej. Preveč intenzivno pregledujejo aktualnost študentskih nalepk. Toda 12€ ni preveč glede na dimenzijo njegove kreativne norosti. Štiri ure sem se zatikala pri vsaki grafiki, sliki, skulpturi in inštalaciji posebej.
Res, le kako navadni smrtniki lahko živimo z zavedanjem, da nismo Gala ali Salvador Dali?
—————————-
Naslednjič:
– vsebino plastenke z vodo loči od mobitela
– na vlaku se da z malo sreče švercati. če te zalotijo, še vedno lahko karto kupiš na njem
– večina muzejev je zaprtih v ponedeljek (ne da so bili moj primarni namen)
– take in drugačne trgovine se odprejo bolj proti deseti zjutraj. v primeru lakote raje poskušaj spati
– ne daj znaka za štop proti Sloveniji v torbo, ki ostane doma
– ne pozabi porabiti 15€ na entropayu pred septembrom! (Kako do zastonj Ryanair kart: http://izletnadlani.com/pozor-z-ryanairom-iz-trstabenetk-popolnoma-brezplacno-oziroma-zelo-ugodno-do-stevilnih-evropskih-destinacij/ – jaz sem potrebovala dva dneva, da je entropay delovala. Za 35€ bi šla lahko še do Marakeša in nazaj!)