Nang Rong

Živjo iz Isaana!
Tile nočni avtobusi so čisto preveč učinkoviti, v Buri Ram sem prišla že ob petih zjutraj,  uro prezgodaj. Mesto je znano kot edino tajsko, v katerem vsi navijajo za svoj nogometni klub Buriram United namesto za tuji Manchester. Sliši se naravnost sanjsko, mar ne?
Zaradi tega sem ga direkt s postaje popihala v sosednji Nang Rong, od koder mislim obiskati stare templje Phanom Rung.
Na žalost je Nang Rong enako nezanimiv kot Buriram – raven, prašen, razpotegnjen ob avtocesti. Še 7-eleven (najbolj konsistenten element Tajske – veriga zmeram odprtih minimartov, ki jih najdeš res povsod) so posejani bolj poredko kor drugje. Ponekod rastejo frangipani drevesa, oh kako dišijo!

image

Dobra stvar je, da imam svojo sobico, tako da lahko spim naga :)

image

Zjutraj sem najela “gorsko” kolo in naredila 70 km do templja Ang Karn na robu vulkanskega kraterja. Na žalost to ni tak krater kot so npr. v Indoneziji,  ampak se dviga manj kot 200 metrov nad okolico in je zelo položen. Iz Nang Ronga se ga sploh ne vidi, celo prikolesarila sem lahko (težko) gor.

image

Nisem preveč popularna med tajskimi psi, razen mogoče za zajtrk :/

image

image

image

Zgornji kamen je najstarejši del templja in je bil nekoč relief. Ležeči Buda pa meri 29 metrov.
Krater je zaraščen, pa še popadljivi psi čuvqjo njegov rob, izgleda pa tako:

image

Druga stvar na meniju je bila vas, kjer ročno delajo tajsko svilo.

image

Uganete, kakšen okus ima kuhana tajska sviloprejka?
Pravzaprav kar dober! Nežen, in ne hrusta tako kot bambusovi črvi (ki sem jih jedla na severu). Dokaz:

image

Sviloprejke (mislim, da so posebna sorta) hranijo z listi murve. Kokone skuhajo in njihove niti zberejo v predivo.

image

image

image

Surova vlakna so neenakomerna, tkanina je na otip rahlo hrapava, ampak hkrati gladka in svetleča se.

image

Medtem ko ženske tako garajo, se dedci zabavajo s petelinjimi boji.

image

V mraku sem odkolesarila nazaj v mesto na večerno tržnico, da bi si našla večerjo. Baje sem edini turist v mestu. Pri templju sem srečala še dve turistki, ampak sta bili iz Bangkoka.
Meso je cenejše od zelenjave! Tako sem končala z vrečko zanimivih sladkarij iz lepljivega riža in bučo z jajcem, ki bo za zajtrk. Upala sem, da je oranžna špagetom podobna stvar korenček, ampak se je zdajle izkazalo, da so samo živo oranžni makaroni. Res so obsedeni s pisano hrano, poskusila sem tudi kot oglje črno kokosovo pecivo in nekaj sladko-zelenega.

image

Še na suši včasih dajo modri pobarvan kaviar, da skoraj ne veš ali ješ pecivo ali ribe.

Plan za jutri je kolesariti do Phanom Runga in Mueang Tama, če si moje mednožje čez noč odpočije od groznega sedeža (in se zbudim primerno zgodaj). Lahko noč!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s