Tha Ton

Nekje med Chiang Maiem in Raiem ob reki Kok pri meji z Burmo leži vasica Tha Ton. Tam bi takoalitako morala presedlati z avtobusa na songthaw za Mae Salong, pa sva se še ustavila za en dan. Ingmar se je podal na napačen avtobus, ampak upam, da se najdemo v Chiang Raiu ali Mae Salong.

image

Razgledi po poti so nori, nekakšen tajski kras. Na žalost je avtobus tako poskakoval po sicer zelo novi in lepi cesti, da so slike strašne. Te kamnite tvorbe se skoraj navpično vzpenjajo v nebo. Ne vem, kako na tablici odstraniti odsev avtobusa, torej tukaj je:

image

V vasi razen lepega razgleda in hribčka s hecnimi templji ni prav dosti, je pa prijetno mirno in zgodaj hodijo spat. Ob devetih zvečer sem že morala plezati čez ograjo, ker so me v guesthousu zaklenili ven čez noč.

Tempelj še vedno dopolnjujejo in gradijo, vse diši po barvi. Gradijo tudi hiške, ki nameravajo postati naselje za budistične menihe. V tem parku se počutiš kot v Disneylandu. Pod sedečim debelim Budo so naredili umetni rov s kapniki!

image

image

image

Po vsaki atrakciji se povzpneš še malo in pričaka te nova – Buda s semimi nagami, Wat, naprej v gozdu pa še stoječi zlati Buda. Le-tega sva odkrila šele, ko sva šla drugič gor, da bi gledala sončni zahod. Ta se je nepričakovano pojavil tam, kjer sva mislila, da je jug, ampak so ga zastrli oblaki. Tako sva si stoječega zlatega Budo ogledala v soju moje baterijske svetilke…

image

image

image

Wat je 35-letno delo v nastajanju pretežno enega glavnega oblikovalca in je mešanica vseh možnih zadev, povezanih z budizmom. Kitajski, singapurski, tajski kipi in bleščičaste stopnice, ki se v obliki zmaja vijejo na vrh pisane kupole. V vrtu okrog wata pa tajski ekvivalenti grdih vrtnih palčkov:

image

image

image

image

image

V vsej svoji kakofoniji stilov in barv je celotna zadeva prav prisrčna!

Razgled pa tudi ni slab. Sosednji hribi so že Burma, v vasi je mejna kontrola.

image

image

image

Gospod v najinem guesthousu dela na plantaži manga. Zelo je prijazen, posodil nama je tri knjige o lokalnih plemenih s krasnimi slikami in vadnico tajščine! Na žalost mi res ne leži, v desetih dneh znam še vedno reči samo hvala in živjo, ker vse sproti pozabim :(

Danes se v Mae Salongu dobiva z Ingmarjem, juhu!
Komaj čakam to kitajsko vas in njihov lokalni čaj :)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s