pot

Dva zaporedna celonocna vlaka le nista bila tako strasna, kot sem bila pricakovala. Na prvem sem delala druzbo trem kul Avstralcem, na drugem pa je zame povsem zmanjkalo prostora. Tako sem spala na tleh pod budnim ocesom in molitvijo dveh katoliskih nun, da me sprevodnik ne vrze z vlaka. Ceprav imam zaradi 8-urnega rukanja trdih vagonskih tal pod mojim mehkim trupom povsod modrice, lahko to noc opisem kot uspesno. Na zalost pa sestri Anni ne morem povedati, da sem postala religiozna.

Aja, nekdo mi je na vlaku sunil superge. Adijo, moje strasno smrdljive ljube mi prijateljice :(

Zdaj povsod preventino hodim bosa, da ne bodo tudi sandali dobili nog. Nekaj bi bilo fino obuti za na letalo. Po eni strani se mi zdi kar kul, da se je vsaj kaj zgodilo na poti sem.

Edit zvecer: s tropom kul Izraelcev v popolni temi pecemo gigantsko ribo in poslusamo Gramatika. Super je.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s