Jaipur preveč na kratko

Image

Pushkar se nama je super dopadel. Ne le, da je bil obvladljive velikosti, tudi najin hotel je bil poceni, imel toplo vodo, wi-fi in strešno teraso s super zajtrkom (Hotel Everest, če koga zanima).

Poleg tega zvečer ni bilo strupeno mrzlo, ampak samo srednje mrzlo.

Ker pa se je Barbarin kolega Narendra 19. januarja ženil v rodnem kraju Alwarju, sva si res želeli ogledati tipično radžastansko poroko. Tako sva 17. zapustili najino ljubo mestece in se z avtobusom podali iz Ajmerja v Jaipur, t.i. „rožnato mesto“. Pot nama je seveda vzela cel dan, čeprav ni zelo daleč.

Zelo prijazen gospod avtorikša naju je za 20 rupij peljal čez pol mesta, ker sva bili zbirčni (in škrti). Na koncu sva pristali v guesthouseu v avtomobilski četrti.

Črna ovca v ulici, niti stojnic s hrano ni bilo.

Črna ovca v ulici, niti stojnic s hrano ni bilo

Jaipurski bazarji so organizirani zelo sistematično – ta je nudil avtomobilske usluge, poleg njega je bil bazar elektronike, malo naprej pa že rožnato mesto z bazarji svile, nakita, sefov, cevi, posode itd.

Ob prihodu sva se soočili vsaka s svojim prehladom in strašno nevihto.

Klasičen Tina-dogodek je bil moj odhod po čokolado, ki se je zavlekel v dveurno chai seanso z nekom, čigar ime sem pozabila. Ponudil se je, da naju z mopedom naslednji dan odpelje v tempelj opic na jutranjo molitev.

IMG_0374

To je sicer odpadlo, saj sva kasneje cel večer poslušali huronsko bobnenje pločevinastih streh in zavijanje vetra, dokler ni še bolj zelo glasno počilo in je najin predel mesta ostal brez elektrike. Ne vem, kako sem sploh uspela zaspati, saj sem samo čakala, kdaj se bo hiša podrla name.

vrata v rožnato mesto

Naslednji dan je bilo precej mraz, ampak je dež popoldne ponehal. Tako sva se lenobno odvlekli v rožnato mesto. V resnici je bolj oranžkaste barve. Z vseh strani te napadajo trgovci.

IMG_0391

Eden izmed njih je na moj račun mastno zaslužil, saj sem si dala sešiti po meri narejen „punjabi dress“ – široke svilene hlače hlamudrače in svileno kurto z ovratnikom. To je bil do zdaj največji izdatek, pa še to izključno zaradi poroke. Dvomim namreč, da bom še kdaj oblekla magenta hlače z zelenimi pikami in zeleno kurto z roza vzorcem :)

IMG_0408

IMG_0424

IMG_0428

IMG_0439

IMG_0444

od tu so kraljeve dame lahko opazovale ulico, ne da bi se jih videlo

od tu so kraljeve dame lahko opazovale ulico, ne da bi se jih videlo

sari je lahko precej laskavo oblačilo, se mi zdi

sari je lahko precej laskavo oblačilo, se mi zdi

Med čakanjem na izdelavo sem se sprehajala okrog in pokukala v par krišna templjev. Hotela sem tudi v Hawa Mahal, ampak je bila kar gneča. Nek lokalec mi je pokazal razgled s strehe in me povabil na obvezen chai. Potem sem letela nazaj po mojo opravo in se v večernem mraku rahlo zgubila na poti domov. Sledila sem zeleno osvetljenemu minaretu v bližini, vendar so bile ulice preozke in previjugaste, da bi ga videla.

IMG_0459

Na splošno sem si mesto predstavljala drugače, bolj romantično. Vem, da tam živi več kot milijon ljudi, pa vseeno. So pa zelo prijazni!

Škoda, da nisem imela več časa do poroke. Rada bi si ogledala Udaipur, Jaisalmer, Bikaner in več Jaipurja. Po drugi strani pa me bolj vleče v manjša mesta, kjer se lahko sprehajaš v radiu 20 minut od svoje postelje in ki niso sredi prašne puščave. No, imam še cel mesec, če ne drugega, grem še zmeram lahko nazaj v Pushkar :)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s