prvi indijski bus (in upam, da zadnji:)

IMG_9987

Danes sva cel dan porabili za pot v 190 km oddaljen kraj, iz Jodhpurja v Pushkar. Zjutraj sva si kar v guesthouseu zrihtali karte za privat bus in rikšo do postaje. Nekje na sredi osemkilometrske poti mu je zmanjkalo bencina :)

Bus je bil tale privat spalnik z zgornje slike – le-ti naj bi bili boljši in lepši. Notranjost tega je zgledala stara vsaj 30 let in primerno ohranjena :) Nad stoli je nadstropje s posteljami.

Ob sprednji šipi ima neke bingljajoče okraske, ki v vetru plapolajo kot Fuhurjeva ušesa iz Neskončne zgodbe. Poleg tega proizvaja blazno smešno melodično hupanje. Če bi lahko sedela spredaj pri vozniku, bi se počutila, kot da joyrideam ;)

bus1

tu še ni bil povsem poln stoječih ljudi

Po približno pol ure vožnje po mesto je oseba v spalniku dva stola pred nama bruhala skozi okno, malo bruhanja pa je pokapljalo tipa, ki sedi desno od dveh rdečih rut. Saj razumem, te ceste so grozne in promet totalno kaotičen. Bila sem blazno srečna, da sva imeli zaprto okno.

ko sem ji rekla, da mi je všeč njen piercing, si ga je hotela odstraniti iz nosa in mi ga podariti :)

ko sem ji rekla, da mi je všeč njen piercing, si ga je hotela odstraniti iz nosa in mi ga podariti :)

Po petih urah vožnje sva prispeli v Ajmer, od koder sva morali na drugi konec mesta na avtobusno postajo za bus do Pushkarja. Skočili sva v rikšo, ki je čez kak kilometer pobrala še cel kup ljudi. Na koncu nas je bilo v njej 14 in dva gromozanska ruzaka :)  Poleg tega mislim, da naju tokrat niso blazno opeharili. Škoda, da se ena izmed žensk ni pustila slikati, tako nimam fotke.

Ajmer bus station

Takole je zgledala avtobusna postaja v Ajmerju. Sama hindujščina, nobene angleščine. Na srečo so ful prijazni in kar sami ponudijo pomoč.

Poleg tega je k meni prišel nek tip s hčerko in rekel, da bi me rada spoznala. Ful je bila luštkana, prav počaščena sem bila :D

Dva busa za Pushkar sta nama odpeljala pred nosom, čeprav sva stali v vrsti za vkrcanje. Indija :)

V tretje gre rado in po kake pol ure vožnje čez nek hrib in mimo jezera sva se že v temi znašli v Pushkarju. Hotel, ki sva ga rezervirali, je oddal najino sobo nekomu drugemu, čeprav jih je Sandy poklicala, da bova pozni. Tako naju je lastnik spakiral vsako na prtljažnik od motorja in po miniaturnih ulicah smo izogibajoč se kravam in malim otrokom oddrveli do nekega drugega guesthousa, ki prav tako stane 100 rupij na osebo. Ima vročo vodo! In miši in male ščurke, ampak nič hudega. Upam, da nima bolh :)

Sicer sem se cel teden tuširala z ajmerjem mrzle vode. Zjutraj mi je padla zobna krtačka v wc :(  Ven sem jo ulovila s slušalkami in oboje vrgla stran. Upam, da si jih nihče ne bo zaželel pobrati iz smeti in si jih vtakniti v ušesa. Čeprav bi bile za te standarde najbrž še vseeno čiste. Zdaj uporabljam Sandyino zobno ščetko. Samo da veste! Kmalu bom ustanovila klub sposojevalcev zobnih ščetk.

Update naslednji dan zjutraj: definitivno ima posteljne prebivalce poleg naju. Ponoči sem v postelji zagledala nekaj majhnega temnega in dregnila v tisto, ker sem mislila, da je miš. Hvala bogu je bil samo polnilec, haha. Zdaj pa grem, ker se je en izmed teh hroščev nekam premaknil, upam, da ne v mojo spalko!

Seveda, first world problems ;)  Mi je povsem jasno, da tu je tako, vendar bi vseeno raje, če posteljni zalegi ne bi služila za eksotičen belski posladek.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s